Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so v prvih večjih raziskavah dokazali vpliv življenjskega sloga, predvsem prehrane in gibanja, na pojavnost, potek in zdravljenje luskavice. Debelost, alkohol in kajenje, v kombinaciji z neaktivnim življenjskim slogom, nedvomno vodijo v poslabšanje bolezni. V zadnjih letih pa se izpostavljajo vprašanja, ali lahko s spremembo življenjskega sloga vplivamo na izraženost luskavice, izboljšamo kvaliteto življenja in zmanjšamo pojavnost drugih bolezni, ki pogosto spremljajo luskavico.

V letu 2018 so bili objavljeni izsledki analize, je zajela podatke iz 55 različnih raziskav, ki so potekale med letoma 2014 in 2017 in proučevale vpliv prehrane na pojav in potek luskavice. Skupaj so vključevale več kot 77.000 ljudi, od tega 4.500 bolnikov z luskavico. Na podlagi te analize je ameriško združenje za psoriazo (National Psoriasis Foundation (NPF) Medical Board) izdalo priporočila za zdravljenje luskavice in kot prvi ukrep navedlo standardno zdravljenje skupaj s prehransko intervencijo.

V raziskavah se je kot najpomembnejša izkazala nizkokalorična dieta pri pretežkih in debelih bolnikih, torej pri bolnikih pri katerih je izračunan indeks telesne mase (ITM; izražen v kg/m2) nad 25. ITM med 25 in 30 pomeni prekomerno hranjenost, nad 30 pa debelost. Pri takih bolnikih je s pomočjo diete (800-1400 kcal/dan) prišlo do zmanjšanje telesne teže ob tem pa tudi do manjše izraženosti luskavice in boljše kvalitete življenja.

Pri vprašanju glede brezglutenske diete se je izkazalo, da je zelo priporočljiva pri bolnikih z celiakijo in lahko koristna pri tistih bolnikih, ki imajo v krvi protitelesa proti glutenu, tudi če nimajo potrjene celiakije, sicer pa koristi za vse ostale bolnike ni bilo moč potrditi.
Prav tako se kažejo zelo ugodni učinki dodajanja vitamina D in omega 3 maščobnih kislin v obliki prehranskih dodatkov, sploh pri bolnikih s pridruženim psoriatičnim artritisom, ni pa podanih konkretnih navodil za njihove odmerke.

Opozoriti velja, da so priporočila napisana splošno, za večino bolnikov z luskavico. Ne smemo pozabiti, da je ključen individualen pristop in da je potrebno uskladiti prehrano s predpisanimi zdravili in stanjem bolezni in morebitnih pridruženih bolezni pri vsakem posamezniku, različne diete pa prilagajati glede na trenutno stanje prehranjenosti posameznika.

Ne glede na vse, pa je zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo, obvladovanjem stresa in dovolj kvalitetnega spanja, dokazan in pomemben dejavnik pri zmanjševanju pojavnosti in izraženosti tako luskavice kot bolezni, ki se pogosto pojavijo ob njej, predvsem srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni, metabolnem sindromu vključno s sladkorno boleznijo, kronični črevesni bolezni, rakavih obolenj in drugih imunsko pogojenih bolezni. V številnih raziskavah so uspeli dokazati ugodne učinke prehrane na različne vnetne mediatorje, ki sodelujejo pri nastanku in poteku bolezni in na katere znamo sicer vplivati tudi z zdravili. Tako se vedno znova potrjujejo Hipokratove besede »Naj bo hrana vaše zdravilo«. To nikakor ne pomeni, da lahko zdrava prehrana zamenja zdravljenje z zdravili, lahko pa bistveno pripomore k njihovi učinkovitosti in v določenih primerih tudi k zmanjševanju odmerkov zdravil potrebnih za nadzor bolezni.

Med priporočeno hrano spada veliko surove ali čim manj termično obdelane zelenjave (zeleno- listnata, stročnice, križnice, npr. brokoli, ohrovt), obilna uporaba začimb (kurkuma, ingver), sezonsko sadje (jagodičevje), probiotiki (jogurti), oreščki, zeleni čaj – torej hrana bogata z naravnimi antioksidanti in snovmi, ki imajo znan protivnetni učinek. V več raziskavah se je pokazalo, da ima najugodnejši vpliv veganski način prehranjevanja oziroma hrana, ki ne vsebuje veliko rdečega mesa kot je mediteranska prehrana bogata z zelenjavo, ribami, olivnim oljem in začimbami.

Izogibati se je potrebno procesirani in hrani bogati s soljo, sladkorji, transmaščobami, različnimi aditivi in konzervansi ter večjih količin hrane živalskega izvora (predvsem rdečega mesa). Alkohol lahko vpliva na poslabšanje bolezni. Zato priporočamo, da se ga izogibate, oziroma ga uživate le občasno, v majhnih količinah, npr. kozarec rdečega vina ob jedi.
Kajenje je škodljivo in ga zato močno odsvetujemo. Kajenje ni samo dejavnik tveganja za luskavico, pač pa je tudi velik dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki so eden glavnih razlogov umrljivosti. V nekaterih raziskavah se je tudi pokazalo, da je zdravljenje psoriatičnega artritisa z zdravili dolgoročno manj učinkovito pri kadilcih kot pri nekadilcih. Kajenje namreč zvišuje sproščanje snovi, ki povečujejo vnetje in hkrati tudi zmanjšuje organizmu dostopno razpoložljivost nekaterih (bioloških) zdravil.

Eden od pomembnih ciljev sprememb prehranjevalnih navad je, ne le doseči primerno telesno težo, pač pa vzdrževanje primerne telesne teže s primerno telesno sestavo – pomembno je razmerje med mišicami in maščobo ter razporeditev le-te. Primeren indeks telesne mase, še ne pomeni vedno ustrezne telesne sestave. Priporočamo meritev telesne sestave, še posebej, ker določena zdravila (npr. glukokortikoidi) pomembno vplivajo na zmanjševanje mišične mase in strukturo kosti, medtem, ko se masa maščobnega tkiva ohranja ali celo povečuje, rezultat nekaterih raziskav pa kažejo, da ob uporabi bioloških zdravil sicer ne pride do upada mišične mase, pač pa se povečuje količina maščobnega tkiva.

Prilagojeno posamezniku, njegovi bolezni in pridruženim boleznim, telesni aktivnosti in telesni sestavi, je potrebno v prehrano vključiti živila za katera vemo, da delujejo protivnetno. Ob tem je potrebno poskrbeti tudi za pravo razmerje med makroživili (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vlaknine) in ustrezne količine mikroživil (minerali, vitamini), kar ob primerni telesni aktivnosti omogoča ohranjanje ali povečanje mišične mase in zmanjšanje količine maščobe, predvsem tiste, ki se kopiči okoli notranjih organov (visceralna maščoba) in je velik dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma in srčno-žilnih bolezni.

Redna telesna aktivnost je sestavni del zdravega življenjskega sloga in pomembno povezana z zdravo prehrano. Redna telesna aktivnost pozitivno vpliva na potek bolezni, predvsem pa pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže in telesne sestave, ter zmanjšuje dejavnike tveganja za nastanek pridruženih bolezni, ki so največji vzrok umrljivosti tudi pri bolnikih z luskavico. Priporočila za vrsto in količino telesne aktivnosti za bolnike z luskavico so v osnovi enaka kot za splošno populacijo.
Priporočamo, da kombinirate:
aerobno vadbo 5-krat na teden (skupno vsaj 150 min) srednje intenzivnosti (med 70-80% max. srčnega utripa) ali 3-krat na teden (skupaj vsaj 75 min) višje intenzivnost (nad 80% max. srčnega utripa): hoja, tek, plavanje, kolesarjenje v naravi ali na sobnem kolesu, eliptična vadba (orbitrek);
– vaje za moč z lastno težo ali s pomočjo lažjih uteži in trakov (2-3-krat na teden za vsako večjo mišično skupino: mišice rok in ramenskega obroča, trebuha in hrbta, nog in medenice);
– vaje za ravnotežje, koordinacijo in gibljivost (2-3-krat na teden), ki se lahko izvajajo samostojno ali v sklopu aerobne vadbe oz. vaj za moč.
Pomembno je, da se pred vadbo dobro segrejete in aktivno razgibate sklepe in mišice od glave do nog. Prav tako se je potrebno pasivno raztegniti ob koncu vadbe.

Poleg prehrane in telesne aktivnosti je pomembno tudi obvladovanje stresa in primerna količina počitka in spanja. Pomembno je, da obvladovati svoje življenje in načrtovati dneve tako, da si lahko vzamemo čas za hrano, telesno aktivnost, pa tudi počitek in spanje. Dneve moramo preživljati brez občutka, da smo mi sami ali naši najbližji prikrajšani zaradi bolezni. Zato se pogovorimo o svoji bolezni in svojih občutkih s svojim dermatologom in drugimi, ki sodelujejo pri zdravljenju, prav tako pa tudi s svojo družino, sodelavci, poiščimo podporo znotraj društva bolnikov.

Sprememba življenjskega sloga je tek na dolge proge, učinki večinoma niso vidni čez noč, so pa dolgoročni. Žal ne obstaja enostaven recept, ki bi deloval za vse. Uspemo, če si spremembo želimo in jo razumemo, vanjo verjamemo in vztrajamo tudi, ko je težko.

Darja Ambrožič, dr.med.
AFP Prehranski svetovalec

X