Jesen prinaša hladnejše dni, manj sončne svetlobe, suh zrak v ogrevanih prostorih in več okužb dihal. Za ljudi z luskavico je to lahko obdobje, ko se koža začne hitreje izsuševati, srbenje postane izrazitejše, obstoječe spremembe pa se lahko povečajo ali pojavijo na novih predelih. Čeprav jeseni ne moremo vedno preprečiti poslabšanja luskavice, lahko z ustrezno nego kože, pravočasnim zdravljenjem okužb in pozornostjo na lastne sprožilce veliko naredimo za bolj mirno kožo.

Zakaj se luskavica jeseni lahko poslabša?

Luskavica je kronična vnetna bolezen, pri kateri imunski sistem sodeluje pri nastanku vnetja v koži. Na njen potek vplivajo številni dejavniki, med njimi okolje, stres, okužbe, poškodbe kože in nekatera zdravila. Sprožilci niso pri vseh enaki. Jeseni se lahko hkrati pojavi več dejavnikov, ki pri nekaterih ljudeh sprožijo poslabšanje.

Hladnejši in bolj suh zrak

Ko se temperature znižajo, je zrak pogosto bolj suh. Poleg tega začnemo ogrevati stanovanja in druge notranje prostore, kar lahko dodatno zmanjša vlažnost zraka. Suha koža je pri luskavici še posebej problematična. Kožna bariera je bolj občutljiva, koža se lahko začne zategovati, srbeti in pokati. Hladno in suho vreme je pri nekaterih ljudeh zato pomemben sprožilec izbruhov luskavice.

Več prehladov in drugih okužb

Jeseni in pozimi se poveča izpostavljenost različnim okužbam dihal. Okužba lahko pri nekaterih ljudeh z luskavico sproži ali poslabša izbruh. Pomembno je vedeti, da to ni nujno posledica preprostega »padca imunskega sistema«. Luskavica je povezana z nepravilno aktivacijo imunskega sistema, okužba pa lahko v telesu sproži vnetni odziv, ki pri dovzetni osebi vpliva tudi na luskavico. Okužbe, vključno s streptokoknimi okužbami žrela, so znan sprožilec poslabšanja.

Posebej zanimiva je kapljična oziroma gutatna oblika luskavice. Ta se lahko pojavi približno 1–2 tedna po streptokokni okužbi zgornjih dihal, pogosto kot množica drobnih, luskastih sprememb predvsem na trupu in okončinah.

Manj sončne svetlobe

Poleti je koža pogosto bolj izpostavljena sončni svetlobi. Pri nekaterih ljudeh z luskavico lahko naravna UV-svetloba pomaga zmanjševati kožne spremembe. Jeseni je sončne svetlobe manj, zato tega učinka ni več toliko. To ne pomeni, da je sončenje zdravljenje luskavice ali da je priporočljivo izpostavljanje soncu brez zaščite. Sončne opekline lahko luskavico celo poslabšajo. Če je primerna fototerapija, jo lahko dermatolog predlaga kot del zdravljenja.

Več stresa in sprememba dnevnega ritma

Začetek šolskega in delovnega obdobja, krajši dnevi, manj gibanja na prostem in sprememba vsakodnevne rutine lahko pri nekaterih ljudeh povečajo stres. Stres je eden izmed pogostih sprožilcev izbruhov luskavice. Zato ni pomembna samo nega kože, temveč tudi skrb za počitek, spanje, gibanje in duševno počutje.

Kako prepoznati, da se luskavica poslabšuje?

Vsak človek lahko poslabšanje doživlja nekoliko drugače. Med pogostimi znaki so:

• pojav novih rdečih ali zadebeljenih kožnih sprememb,
• povečanje že obstoječih plakov,
• večja količina belkastih oziroma srebrnkastih lusk,
• močnejše srbenje,
• občutek zategovanja ali suhosti kože,
• pekoč občutek ali bolečina,
• pokanje kože in manjše krvavitve,
• poslabšanje luskavice na lasišču,
• spremembe na nohtih,
• večja prizadetost kože na običajnih mestih, na primer komolcih, kolenih ali trupu.

Značilne spremembe pri luskavici so lahko suhe, zadebeljene in dvignjene nad površino kože ter pogosto prekrite s srebrnkastimi luskami.

Pomembno je, da ne čakamo, da postane poslabšanje zelo izrazito. Če opazimo, da se stanje kljub običajni negi vztrajno slabša, je smiselno pravočasno govoriti z dermatologom.

Kaj lahko naredimo za bolj mirno kožo jeseni?

1. Kožo redno in dovolj pogosto vlažimo

Jeseni je vlaženje kože še posebej pomembno. Uporabljamo lahko negovalne kreme ali mazila brez dišav, ki pomagajo zadrževati vlago v koži. Najboljši čas za nanos je neposredno po kopanju ali tuširanju, ko je koža še nekoliko vlažna. Pri zelo suhi koži so pogosto primernejše gostejše kreme ali mazila kot lahki losjoni.

2. Izogibajmo se zelo vročim in dolgim tušem

Vroča voda lahko kožo dodatno izsuši in razdraži.

Priporočljivo je:

• uporabljati mlačno oziroma toplo, ne vročo vodo,
• skrajšati čas tuširanja,
• izbrati nežne izdelke za čiščenje občutljive kože,
• kože ne drgniti,
• po tuširanju kožo nežno popivnati z brisačo,
• nato čim prej nanesti vlažilno kremo.

3. Srbenja ne praskajmo

Srbenje je eden najpogostejših in za mnoge tudi najbolj neprijetnih simptomov luskavice. Praskanje lahko kožo poškoduje in s tem dodatno poslabša spremembe. Namesto praskanja lahko pomaga hladnejši, vlažen obkladek ali nanos negovalnega sredstva. Najpomembnejše pa je učinkovito zdravljenje same luskavice.

4. Kožo zaščitimo pred mrazom

Ko gremo na prostem, kožo zaščitimo pred hladnim in vetrovnim vremenom. Primerna oblačila, rokavice, kapa in druga zaščita lahko zmanjšajo izpostavljenost kože mrazu. Pazimo tudi na pregrevanje. Neposredna bližina radiatorja ali drugega močnega vira toplote lahko kožo dodatno izsuši.

5. Okužb ne ignorirajmo

Če se pojavijo znaki okužbe, na primer izrazito boleče žrelo, vročina, kašelj ali drugi simptomi, jih ne pripisujmo avtomatično samo vremenu. Okužbe lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo izbruh luskavice. Če po okužbi opazimo nenadno in izrazito poslabšanje kože, je dobro o tem obvestiti zdravnika oziroma dermatologa.

6. Nadaljujmo predpisano zdravljenje

Jesensko poslabšanje ni razlog, da bi samovoljno prenehali uporabljati predpisano terapijo ali jo spreminjali. Če zdravljenje ne zadostuje več ali se stanje kljub terapiji slabša, se pogovorimo z dermatologom. Na voljo so različne možnosti zdravljenja, izbira pa je odvisna od vrste in obsega luskavice ter drugih dejavnikov.

7. Poskrbimo tudi za stres, spanje in gibanje

Koža ni ločena od našega počutja. Dolgotrajen stres lahko vpliva na luskavico, zato je jeseni dobro ohraniti čim bolj urejen dnevni ritem.

Pomagajo lahko:

• dovolj spanja,
• redno gibanje,
• čas na prostem,
• sprostitvene tehnike,
• druženje,
• pogovor o težavah,
• strokovna psihološka pomoč, kadar jo potrebujemo.

Ni treba čakati, da duševna stiska postane zelo velika, preden poiščemo pomoč.

Kdaj je priporočljivo obiskati zdravnika?

Dermatologa je smiselno kontaktirati, kadar se luskavica kljub običajnemu zdravljenju izrazito poslabša, kadar se pojavijo številne nove spremembe ali kadar srbenje, bolečina oziroma kožne spremembe pomembno vplivajo na vsakdanje življenje. Posebno pozornost zahtevajo tudi novonastale bolečine, otekanje ali jutranja okorelost sklepov, saj je luskavica lahko povezana s psoriatičnim artritisom. Nenadno zelo obsežno pordelost kože, hitro širjenje sprememb, mehurčki ali gnojni mehurčki, predvsem če se hkrati pojavijo vročina, mrzlica ali izrazito slabo počutje, zahtevajo hitro zdravniško presojo. Nekatere oblike luskavice so lahko resne in potrebujejo nujno zdravljenje.

Jesen ni nujno čas za poslabšanje

Čeprav je hladnejši del leta za marsikoga z luskavico zahtevnejši, poslabšanja niso neizogibna. Pomembno je, da poznamo svoje sprožilce, kožo redno negujemo, se izogibamo nepotrebnemu draženju kože in pravočasno ukrepamo ob okužbah ali spremembah bolezni.

Najpomembnejše pa je, da luskavice ne zdravimo samo takrat, ko je vidna. Dobra obravnava bolezni pomeni tudi spremljanje simptomov, počutja in kakovosti življenja skozi vse leto.