Podružnica Ljubljana ima v svojem letnem programu predvidene obiske kulturnih ustanov. Letos smo se v okviru programa že drugič odpravili v galerijo v Ljubljani. Tokrat v Narodno galerijo kjer smo si ogledali razstavo Barok na Slovenskem – Slikarstvo in kiparstvo. Čeprav je razstava na ogled že od 10. aprila 2025, smo jo še ujeli pred zaprtjem, saj bo odprta le do 9. novembra 2025. Člani podružnice smo se v sredo, 22. oktobra 2025, ob 14. uri zbrali v avli Narodne galerije. Udeležilo se nas je 20 članov, za nas pa je bil organiziran strokovno voden ogled, ki je trajal uro in pol.
Razstava predstavlja več kot 170 umetnin, nastalih na ozemlju oziroma za ozemlje današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju – v času baroka, ko smo po srednjem veku znova priča izjemnemu umetnostnemu razcvetu. V prvem nadstropju Narodnega doma je na ogled res razgiban pregled baročnega slikarstva in kiparstva. Razstava vodi obiskovalca od obdobja rekatolizacije z deli, ki še nosijo značilnosti poznorenesančnega in manierističnega sloga, pa vse do poznega baroka, ko se že nakazuje prihod neoklasicizma. Celoto smiselno dopolnjujejo grafike ter predmeti uporabne umetnosti.
Predstavljeni so najvidnejši baročni umetniki na Slovenskem in njihov način dela. Razstava izpostavlja vrhunce sakralne umetnosti, značilne za barok: monumentalne oltarne slike ter marmorni ali bogato polikromirani leseni kipi. Ne manjka niti profana umetnost – razkošni reprezentativni portreti vladarjev in plemstva, galerije prednikov, žanrske upodobitve, krajine, tihožitja in zgodovinske kompozicije, ki so bili nepogrešljiv del plemiških in meščanskih zbirk.
Poseben del razstave je posvečen stropnemu in stenskemu baročnemu slikarstvu, ki je prikazano z ohranjenimi fragmenti fresk, fotopovečavami in multimedijskimi projekcijami poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov. Razstavljena dela so delo priznanih mojstrov, ki so ustvarjali tako v pomembnih evropskih umetnostnih središčih kot tudi v lokalnem okolju in pomembno zaznamovali kulturno dediščino slovenskega prostora.
Strokovno vodstvo nam je omogočilo poglobljen in razumljiv vpogled v baročno umetnost, obenem pa nam predstavilo številne zanimivosti iz zakulisja ustvarjanja umetnin. Udeleženci smo bili enotnega mnenja, da je razstava izjemno doživetje, saj ne ponuja zgolj ogleda dragocenih umetnin, temveč tudi razmislek o času, duhovnosti in družbi, ki jih je oblikovala.
Obisk razstave je znova potrdil, kako pomembno je povezovanje kulturne dediščine s sodobnim razumevanjem umetnosti. Za nas, člane društva, pa pomeni takšno srečanje tudi prijetno druženje v enkratnem ambientu te pred leti prenovljene ustanove, ki domuje v nekdanjem Narodnem domu in ki s svojo identiteto pomembno prispeva k slovenski kulturni samozavesti.
Zahvaljujemo se prijazni vodički za strokovno in doživeto predstavitev ter Narodni galeriji za gostoljubnost. Člane podružnice že zdaj prijazno vabimo, da se nam pridružijo tudi na prihodnjih kulturnih dogodkih v okviru letnega programa.
Anton Prosen