V času hitrega življenjskega tempa, tehnološkega napredka in vse večjih družbenih izzivov se pogosto zdi, da nam zmanjkuje časa drug za drugega. Kljub temu ostajata humanost in prijaznost med najpomembnejšimi vrednotami, ki povezujejo ljudi ter gradijo varnejšo in bolj povezano družbo. Ne gre le za velika dobrodelna dejanja, temveč predvsem za vsakodnevne odločitve, kako ravnamo z ljudmi okoli sebe. Humanitarnost pomeni prepoznati dostojanstvo vsakega človeka, prijaznost pa je njen najbolj neposreden izraz. Vsak nasmeh, prijazna beseda, ponujena pomoč ali pripravljenost prisluhniti so drobna dejanja, ki lahko nekomu polepšajo dan ali celo spremenijo življenje.
Kaj pomeni biti human?
Beseda humanost izhaja iz človekove sposobnosti, da razume drugega, se vživi v njegove občutke in pomaga, kadar je to potrebno. Human človek ne ostane ravnodušen ob stiski, temveč se odzove po svojih najboljših močeh.
Humanost temelji na štirih pomembnih vrednotah:
- Empatija – sposobnost razumeti občutke in izkušnje drugega človeka.
- Sočutje – želja, da bi pomagali in olajšali stisko drugim.
- Spoštovanje – sprejemanje različnosti ter priznavanje enakega dostojanstva vsakemu posamezniku.
- Nesebičnost – pripravljenost pomagati, tudi kadar od tega nimamo osebne koristi.
Prav te vrednote omogočajo nastanek skupnosti, v katerih se ljudje počutijo varne, sprejete in slišane.
Prijaznost – majhna dejanja z velikim učinkom
Prijaznost pogosto povezujemo z velikimi dobrodelnimi akcijami, vendar se največkrat začne pri najmanjših stvareh.
Prijaznost je lahko:
- iskren nasmeh neznancu,
- pomoč starejšemu pri nošenju nakupov,
- spodbudna beseda sodelavcu,
- potrpežljivo poslušanje prijatelja,
- obisk osamljene osebe,
- zahvala ali iskren kompliment.
Takšna dejanja ne zahtevajo veliko časa ali denarja, imajo pa izjemen vpliv na ljudi okoli nas. Pogosto se niti ne zavedamo, kako veliko lahko nekomu pomeni občutek, da ga je nekdo opazil in mu namenil nekaj pozornosti.
Zakaj sta humanost in prijaznost danes še pomembnejši?
Današnja družba se sooča s številnimi izzivi – staranjem prebivalstva, kroničnimi boleznimi, duševnimi stiskami, osamljenostjo, socialnimi razlikami in negotovostjo. Čeprav smo med seboj povezani prek tehnologije, marsikdo občuti pomanjkanje pristnih medčloveških odnosov.
Prav zato postajata humanost in prijaznost ključni za kakovost življenja.
Njuna moč se kaže na več ravneh:
- ustvarjata bolj povezane in vključujoče skupnosti,
- zmanjšujeta občutek osamljenosti,
- krepita medsebojno zaupanje,
- izboljšujeta duševno počutje ljudi,
- spodbujata sodelovanje in medsebojno pomoč.
Raziskave kažejo, da dejanja prijaznosti pozitivno vplivajo tako na prejemnika kot tudi na tistega, ki pomaga. Pomaganje drugim zmanjšuje stres, krepi občutek zadovoljstva in daje življenju večji smisel.
Humanost pri ljudeh s kroničnimi boleznimi
Poseben pomen ima humanost pri ljudeh, ki živijo s kronično boleznijo. Pri boleznih, kot je luskavica, bolniki pogosto ne potrebujejo le zdravstvene oskrbe, temveč tudi razumevanje okolice.
Neprijetni pogledi, predsodki ali nerazumevanje lahko povzročijo več bolečine kot sama bolezen. Zato humanost pomeni tudi:
- da človeka ne sodimo po njegovem videzu,
- da vprašamo, kako se počuti,
- da ponudimo podporo brez pomilovanja,
- da ustvarjamo okolje, kjer se nihče ne počuti izključenega.
Prav humanitarna društva imajo pri tem pomembno vlogo. S povezovanjem ljudi, izobraževanjem, svetovanjem in medsebojno podporo pomagajo posameznikom, da lažje živijo s svojo boleznijo in se ne počutijo sami.
Naše društvo
Tudi v Društvu psoriatikov Slovenije izvajamo program prostovoljstva. Namen programa je izboljšati psihofizično stanje bolnikov s psoriazo in psoriatičnim artritisom, katerih gibanje in vsakodnevno življenje sta zaradi prizadetosti sklepov pomembno omejena. Z organiziranjem in izvajanjem samopomoči ter osebne pomoči na domu želimo uporabnikom omogočiti kakovostnejše, bolj samostojno in dostojanstveno življenje. Program odgovarja na potrebe bolnikov, ki se zaradi kronične bolezni, bolečin, omejene gibljivosti, starosti ali socialne stiske pogosto znajdejo v položaju, ko pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč druge osebe. Prostovoljci jim pomagajo pri domačih opravilih, nakupih, prevozih k zdravniku in drugih nujnih opravkih, po potrebi pa jim zagotovijo tudi pomoč pri preskrbi s hrano. Pomoč na domu ni pomembna le z vidika praktične podpore, temveč predstavlja tudi pomemben element socialne in psihološke podpore. Z rednimi obiski prostovoljci uporabnikom pomagajo ohranjati socialne stike, občutek vključenosti, samostojnosti in lastne vrednosti. Na ta način zmanjšujemo njihovo osamljenost, socialno izključenost in občutek prikrajšanosti ter jim pomagamo ohranjati aktivno vlogo v družbi.
Do programa so upravičeni člani Društva psoriatikov Slovenije ter drugi bolniki s psoriazo in psoriatičnim artritisom, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Potrebe po programu se povečujejo, saj društvo vključuje pretežno starejšo populacijo, pri kateri so zaradi bolezni in drugih življenjskih okoliščin zdravstvene, socialne in gibalne omejitve pogostejše.
Posebna vrednost programa je tudi v prostovoljstvu. Prostovoljci niso zgolj izvajalci pomoči, temveč postajajo pomembna socialna opora uporabnikom. S svojim časom, znanjem in pripravljenostjo pomagati prispevajo k temu, da lahko posamezniki čim dlje ostanejo aktivni, vključeni in čim bolj samostojni v domačem okolju.Program tako neposredno prispeva k ohranjanju dostojanstva, samostojnosti in kakovosti življenja ljudi s psoriazo in psoriatičnim artritisom, hkrati pa krepi njihovo vključenost v družbo. Z zagotavljanjem praktične, socialne in moralne podpore želimo preprečevati, da bi bolezen in gibalne omejitve posameznika potisnile na rob družbe. Naš cilj je, da kljub bolezni ostane aktiven, povezan z okoljem in sposoben čim bolj neodvisnega življenja.
Humanitarnost in prijaznost sta vrednoti, ki nikoli ne izgubita pomena. V svetu, kjer se pogosto govori o uspehu, tekmovalnosti in individualnih dosežkih, nas opominjata, da je največja moč človeka njegova sposobnost pomagati drugemu človeku. Vsaka prijazna beseda, vsak trenutek poslušanja in vsako nesebično dejanje ustvarjajo bolj povezano skupnost. Ko pomagamo drugemu, ne izboljšamo le njegovega dneva, ampak soustvarjamo družbo, v kateri se vsak človek počuti sprejetega, spoštovanega in vrednega.
Kajti humanitarnost ni nekaj, kar imamo le ob posebnih priložnostih. Je način življenja. In prav zaradi nje ostajamo – ljudje.
viri:
https://medium.com/@muhammadsheraz_65587/humanity-and-kindness-a-complete-note-b4efe38821b9
https://saludeverywhere.com/en/humanitarian-aid-and-international-development/humanitarianism-and-humanitarian-aid/
https://www.un.org/en/observances/humanitarian-day
https://commission.europa.eu/news-and-media/news/world-humanitarian-day-eu-provides-aid-globally-and-protects-local-aid-workers-2024-08-19_sl