Adolescenca je čas, ko telo doživlja številne fiziološke spremembe, koža pa je kot eden najbolj očitnih organov med najbolj prizadetimi v tem prehodu. Danes je število kožnih bolezni večje kot nekoč. Adolescenca na splošno velja za najbolj konstruktivno fazo izgradnje osebne identitete in samopodobe. Zaradi pomena kože za fizični videz imajo lahko opazne dermatološke težave ogromen vpliv na proces oblikovanja identitete v adolescenci.
Akne, atopijski dermatitis (ekcem) in luskavica so kožne bolezni, ki se običajno pojavijo v adolescenci. Več kot 85 % najstnikov je pogosto prizadetih zaradi aken v letih od najstništva do odraslosti. Kožne bolezni lahko mladostnike privedejo do osamitve, kar povzroča čustveno stisko in slabo kakovost življenja. Povečujejo stopnjo depresije in tesnobe, zato je pomembno ozaveščati o teh vprašanjih. V študijah je bilo ugotovljeno, da mladostniki s kožnimi boleznimi pogosto kažejo slabše psihološke rezultate v primerjavi z vrstniki, ki jih te bolezni ne prizadenejo. Študije so odkrile veliko negativno korelacijo med težavami z aknami in kakovostjo življenja. Najstniki s temi korelacijami naj bi imeli višjo stopnjo depresije. Ugotovljeno je bilo tudi, da približno 20–25 % mladih s kroničnimi kožnimi boleznimi doživlja več simptomov tesnobe in depresije, majhno število, a zaskrbljujoč delež, pa razkriva samomorilno vedenje in dejanja.
Skratka, takšne kožne bolezni pomembno vplivajo na duševno zdravje mladostnikov. Ta stanja vodijo do izkušenj, kot so skrbi glede telesne podobe, stigma, socialne izkušnje in nizka samozavest, kar povzroča motnje duševnega zdravja. Kombinacija medicinskih tretmajev s socialno podporo, kot so kampanje ozaveščanja in dejavnosti, ki zmanjšujejo stigmo, lahko pomaga zaščititi duševno zdravje mladostnikov in izboljšati splošno kakovost življenja. Raziskave so pokazale, da otroci z vidnimi kožnimi težavami poročajo o nižji samopodobi kot njihovi vrstniki, motnje pa lahko vodijo tudi do pojava telesnih dismorfnih motenj, pri čemer prizadeti posamezniki postanejo obsedeni z zaznanimi napakami videza. Ker se kožne motnje, vključno z aknami, luskavico in ekcemom, pogosto pojavijo zgodaj v otroštvu ali adolescenci in pri bolnikih vplivajo na dojemanje telesa, je še posebej verjetno, da bodo vplivale na samopodobo v ranljivi razvojni fazi. Tudi socialne posledice so dramatične. Posamezniki z aknami so povedali, da so se počutili odrinjene ali zapuščene od drugih (31 %), da se jih ljudje ne želijo dotikati (27 %) ali se jim približati (26 %). Mladostniki z vidnimi kožnimi težavami se soočajo z dvema vrstama izzivov, ki vključujejo notranje psihološke težave in socialne ovire, ki vključujejo stigmo in ustrahovanje. Stigma se pojavi, ko so posamezniki z vidnimi razlikami zaradi svojega stanja dojemani negativno ali nepravično obravnavani. Raziskave o kroničnih pediatričnih kožnih boleznih kažejo, da mnogi otroci in mladostniki s kožnimi boleznimi doživljajo stigmatizacijo. Ljudje, ki doživljajo te situacije, se soočajo s težavami pri vzpostavljanju stikov z vrstniki, kar negativno vpliva na njihovo čustveno stanje in splošno zadovoljstvo z življenjem.
Ljudje, ki doživljajo stigmo, se običajno izolirajo od drugih in zmanjšajo svojo vključenost v družabne dogodke. Mladostniki se lahko izogibajo situacijam, v katerih bi vrstniki lahko opazili njihovo stanje ali se o njem pogovarjali. Ti incidenti povečujejo izolacijo, kar vodi v čustveno stisko. Stigme ustvarjajo psihološke in socialne učinke, zaradi katerih je nujno razviti sisteme, ki zagotavljajo podporo mladostnikom s kožnimi boleznimi. Socialne težave, s katerimi se soočajo ti posamezniki, se bodo zmanjšale, ko bomo obravnavali stigmo in pomagali njihovim sošolcem, da jih bolje razumejo. Luskavica je ena najglobljih psiholoških poškodb na dolgi rok. Paller in sodelavci (2024) so ugotovili, da stigmatizacija močno poveča stisko, ne pa tudi fizičnih simptomov. Za razliko od aken luskavica nima kulturne normalizacije kot najstniško obdobje; prizadeti najstniki imajo večjo verjetnost, da se bodo počutili osamljene in jih njihova bolezen trajno zaznamuje, zabeležena pa je bila tudi njihova povezanost z ustrahovanjem ter omejeno fizično in socialno udejstvovanjem.
Pomen fenomena socialne podpore in njena vloga pri ohranjanju psihičnega in fizičnega dobrega počutja kot izboljšanja zdravja se v psihosomatski literaturi hitro povečuje. Študije so pokazale, da so ljudje, ki prejemajo različne vrste podpore od svoje družine, prijateljev ali pomembnih oseb, bolj zdravi in se lažje spopadajo z vsakodnevnimi težavami ali težavami, ki jih povzroča bolezen. V obdobjih poslabšanja kožne bolezni pomanjkanje socialne podpore ni vplivalo le na kakovost življenja bolnikov, temveč je lahko vodilo k ponovnemu pojavu kožne bolezni. Nekateri bolniki z luskavico se izogibajo telesni vadbi in družabnim dejavnostim, saj verjamejo, da njihova kožna bolezen vpliva tudi na njihove spolne odnose.
Kako ohraniti dobro samopodobo, ko te kožne težave močno obremenjujejo
Zdrava samopodoba ne pomeni, da smo vsak dan zadovoljni s svojim videzom ali da nas spremembe na koži nikoli ne prizadenejo. Pomeni predvsem, da svojo vrednost znamo ločiti od videza. Da nas slabši dan ali poslabšanje bolezni ne prepričata, da smo zaradi tega manj vredni, manj sposobni ali manj sprejeti. Če občutki sramu, tesnobe ali negotovosti vztrajajo dlje časa in pomembno vplivajo na kakovost življenja, je smiselno poiskati strokovno podporo. Pogovor s psihologom ali psihoterapevtom lahko pomaga prepoznati pretirano samokritičnost, perfekcionizem, nenehno iskanje potrditve pri drugih in druge vzorce, ki dodatno poglabljajo stisko. Cilj ni, da bi nam postalo vseeno, kako izgledamo, temveč da videz ne bi več določal našega celotnega občutka lastne vrednosti. Že to, da svoje občutke in stiske izrečemo na glas nekomu, ki zna poslušati brez obsojanja, lahko prinese veliko razbremenitev. Pogosto je to prvi korak k temu, da svojo samopodobo začnemo graditi na nečem trdnejšem od odseva v ogledalu.
Kako si lahko pomagate?
- Opazujte svoj notranji dialog.
Bodite pozorni, kako govorite sami s seboj ob poslabšanju kože. Če ste do sebe hitro kritični ali žaljivi, je vredno raziskati, od kod prihaja tak odnos. - Ločite bolezen od svoje vrednosti.
Luskavica je zdravstveno stanje, ne pa merilo vaše privlačnosti, sposobnosti ali vrednosti kot človeka. - Izogibajte se nenehnemu primerjanju.
Predvsem družbena omrežja prikazujejo le izbrane trenutke. Primerjanje svoje realnosti z idealiziranimi podobami lahko še poveča občutke nezadovoljstva. - Ne odlagajte življenja.
Ne čakajte, da bo koža »dovolj dobra«, preden si dovolite uživati v druženju, športu, potovanjih ali drugih dejavnostih. Luskavica ne sme postati razlog, da življenje postavite na čakanje. - Poiščite podporo, če jo potrebujete.
Če vas kožna bolezen močno obremenjuje tudi psihično, to ni znak šibkosti ali pretiravanja. Skrb za duševno zdravje je pomemben del celostne obravnave kronične bolezni, strokovna pomoč pa je lahko pomemben korak k boljšemu soočanju z izzivi, ki jih bolezen prinaša.
Viri: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=6525538
https://www.jaad.org/article/S0190-9622(19)32655-6%20/fulltext